Obvezno preberite, da vas nocoj ne bo bolela glava

Zaradi zmernega pitja penine vas ne bo bolela glava.

Danes bodo šampanjci in penine tekle v potokih. Pri tem je predvsem pomembno, da ne pijemo penin in šampanjcev ‘za žejo’, čeprav so le primernejši za dolgotrajno pitje kot recimo močna vina. Ste vedeli, da nam mehurčki v kozarcu lahko veliko povedo o kakovosti penečega vina? Če so drobni, številni in dolgotrajni, to pomeni, da pijemo dobro penino. Peneča vina postrežemo v visokih, ozkih kozarcih z velikim pecljem, ki je tudi votel, tako da ima sproščeni ogljikov dioksid čim daljšo pot. Za to sproščanje mehurčkov v obliki verižice obstaja lep slovenski izraz – iskrenje. Na kakovost penečega vina nas opozarja tudi njegova pena, ki pa mora hitro splahneti. Najbolj cenjeni šampanjci so Dom Perignon, Cristal, La Grande Dame in drugi, ki so bili narejeni iz vin samo enega letnika.

Miti in bonton

Bonton o dotakanju vina pravi, da le tega naj ne bi dotakali, če pa že, moramo gosta vprašati, če smemo to narediti. Dotakanje pa je praktično recimo pri belih vinih, saj jih z dotakanjem osvežimo, ker se v kozarcu ogrejejo čez primerno temperaturo. Penino lahko uživamo ves večer ob različnih jedeh, mit o glavobolu po pitju penine nikakor ne drži. Če boste imeli naslednji dan mačka, ga pripišite svojemu pretiravanju in nikakor ne penini. Tudi če boste ves večer pili penino, vas zaradi tega ne bo bolela glava.

Vse o peninah

V Sloveniji sta pri postopku pridelave penin najbolj uveljavljeni klasična in charmat ali tankovska metoda. Klasična pomeni, da poteka drugo vrenje v steklenici, charmat metoda pa pomeni, da je vino v cisterni iz nerjavnega jekla in drugo vrenje poteka tam. Takšna je, na primer, med Slovenci priljubljena Srebrna radgonska penina.

Bonton pravi, da pijače praviloma ne dotakamo.